Preskoči navigacijo

Sporočila za javnost

V okviru 9. Zaposlitvenega izziva zaposlili 3 brezposelne invalide

Ljubljana, 14. junij – Danes se je odvil sklepni del 9. Zaposlitvenega izziva, tretjega v tem letu, ki je potekal v sodelovanju s podjetjem IBM Slovenija. Tokratni Zaposlitveni izziv je prvi med do sedaj izvedenimi, v okviru katerega se bodo zaposlile kar tri brezposelne invalidne osebe.

Projekt Zaposlitveni izziv je Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) skupaj še z drugimi partnerji, pomembnimi na trgu dela, začel izvajati v minulem letu. Gre za novost v slovenskem prostoru, katere glavni namen je spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve pri najboljših zaposlovalcih.

Tokratni Zaposlitveni izziv, že deveti zapored, je že drugič potekal v sodelovanju s podjetjem IBM Slovenija. IBM je vodilno globalno podjetje na področju najnaprednejših poslovnih in IT rešitev. Z zaposlitvijo invalidne osebe IBM Slovenija potrjuje zavezanost korporacije IBM k družbeno odgovornem delovanju ter v skladu z internim programom Različnost (angl. Diversity) spodbuja zaposlovanje in razvoj skupin, ki so v družbi pogosto diskriminirane, med njimi tudi invalidov. IBM Slovenija je prvič sodeloval v Zaposlitvenem izzivu septembra 2011, ko je zaposlil novo sodelavko na delovno mesto asistentke v IBM Innovation Center Ljubljana.

Potek dela

Glavni cilj Zaposlitvenega izziva je pri delodajalcih zaposliti visoko motivirane in talentirane brezposelne osebe na drugačen, interaktiven način - s tekmovanjem. Prav zato je Zavod med osebami, prijavljenimi pri območnih službi Ljubljana izbral kandidate, ki so se glede na ustrezno izobrazbo in izkušnje želeli preizkusiti v reševanju praktične naloge. To je zasnovalo podjetje oz. bodoči delodajalec sodelujočih v Zaposlitvenem izzivu.

Najboljši med izbranimi kandidati, ki z odličnostjo reši nalogo, dobi priložnost za zaposlitev pri delodajalcu.

Podjetje IBM Slovenija je na tak način želelo zaposliti invalidno brezposelno osebo na delovnem mestu za administrativno podporo v prodaji. Zato da bi Zavod zagotovil čim večje število ustreznih oz. primernih kandidatov iz vrst brezposelnih oseb, je bilo o tem projektu in njegovem namenu obveščenih 30 kandidatov, na uvodno predstavitev projekta Zaposlitveni izziv pa je prišlo 17 oseb. Na podlagi prejetih življenjepisov in kratkega razgovora s kandidati je Zavod 9 izbranih kandidatov povabil, da v okviru selekcijskega postopka opravijo psihodiagnostični preizkus. 8 kandidatov se je 11. junija 2012 udeležilo dneva odprtih vrat v podjetju IBM Slovenija, na katerem so se predstavili potencialnemu delodajalcu, si ogledali podjetje ter v reševanje prejeli problemsko nalogo s področja IBM-ove storitve računalništva v oblaku. Vseh 8 kandidatov je sprejelo izziv in v 24 urah so pripravili zanimive izdelke.

Kandidati so se več kot odlično odrezali, saj so se v IBM Slovenija odločili, da bodo zaposlili kar tri nove sodelavce, poleg zmagovalca tokratnega Zaposlitvenega izziva Andreja Pušljarja tudi oba superfinalista Braneta Žuniča in Domna Novljana.  

Brezposelne invalidne osebe med težje zaposljivimi

Tokratni Zaposlitveni izziv je prvi med do sedaj izvedenimi, v okviru katerega se bo zaposlila brezposelna invalidna oseba. IBM Slovenija bo tako na delovno mesto za administrativno podporo v prodaji zaposlil invalida za obdobje najmanj enega leta.

Ekonomska in finančna kriza se je odrazila tudi na področju gibanja brezposelnosti invalidov, saj se je njihovo število v letu 2009 v primerjavi z letom prej povečalo za več kot 2000. Kljub temu se je delež brezposelnih invalidov v tem obdobju med vsemi registriranimi brezposelnimi osebami zmanjšal, kar je posledica večjega priliva presežnih delavcev in delavcev zaradi stečaja podjetij. V obdobju od leta 2009 do danes se trend naraščanja števila brezposelnih invalidov nadaljuje.

Zaposlovanje invalidov

Na možnosti za zaposlitev invalidov vplivajo predvsem znanja in veščine konkretnega posameznika, njegova motivacija in usmerjenost k cilju, dodatno pa na to vplivajo še težave in ovire, ki izhajajo iz invalidnosti. Manjše možnosti za zaposlitev invalidov tako izhajajo iz izobrazbene strukture (52 % vseh brezposelnih invalidov ima zgolj I. ali I. stopnjo izobrazbe) in starostne strukture (delež dolgotrajno brezposelnih invalidov znaša 79 %).

Invalidi lahko kandidirajo na vsa prosta delovna mesta, ki jih prijavijo delodajalci, objavi pa Zavod za zaposlovanje oz. delodajalci sami. Država zaposlitvene možnosti invalidov povečuje s spodbudami za delodajalce, ki jih ti uveljavljajo pri Skladu RS za spodbujanje zaposlovanja invalidov. Brezposelnim invalidom v skladu s pripravljenim zaposlitvenim načrtom, ki upošteva tako njihove zmožnosti kot tudi omejitve, na Zavodu za zaposlovanje zagotavljamo izvajanje osnovnega in poglobljenega kariernega svetovanja, informiranje o prostih delovnih mestih, posredovanje v zaposlitev, vključevanje v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, po potrebi pa jim omogočimo tudi vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije.

V letu 2011 se je bistveno povečalo tudi število zaposlitev brezposelnih invalidov, in sicer za 29 %. Razlogi za povečanje števila zaposlitev so povečano povpraševanje delodajalcev po zaposlitvah invalidov in tudi nekoliko večji obseg vključevanja invalidov v zaposlitveno rehabilitacijo. Pri tem je pomembno izpostaviti, da število zaposlitev brezposelnih invalidov narašča predvsem na račun zaposlitev pri malih in srednje velikih delodajalcih, pri invalidskih podjetjih pa že nekaj let beležimo trend ohranjanja števila zaposlenih invalidov.

Ugotavljamo, da se od uvedbe kvotnega sistema dalje informiranost kot tudi interes delodajalcev za zaposlovanje brezposelnih invalidov izboljšuje oz. povečuje. Končno število zaposlitev pa je v prvi vrsti odvisno od usklajenosti strukture potreb delodajalcev in brezposelnih invalidov. Pomemben vpliv na možnosti zaposlovanja imajo tudi konkretne spodbude za zaposlovanje invalidov (več na spletni strani Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (link obstaja izven ibm.com)), pri zaposlovanju brezposelnih invalidov z največ ovirami vplivajo še možnosti zagotavljanja strokovne podpore v okviru storitev zaposlitvene rehabilitacije.