
| STG | SWG | GTS |
Poslovne rešitve in storitve v oblaku – Christoph Schwaiger, IBM CEE
(09.30 – 10.00)
Javne, zasebne in hibridne rešitve ter storitve računalništva v oblaku omogočajo manjše tveganje, izboljšujejo storitve in znižujejo stroške.
IBM-ove nove in posodobljene platforme, programska oprema, ki temelji na odprtih standardih, ter poslovne in tehnične storitve omogočajo razvoj najnaprednejših infrastrukturnih rešitev in storitev računalništva v oblaku. Christoph Schwaiger bo predstavil standardizirane IBM-ove rešitve za javne storitve računalništva v oblaku ter tehnične in svetovalne storitve za implementacijo zasebnih rešitev računalništva v oblaku.
Veliko primerov dobre prakse dokazuje, da IBM ponuja celovite rešitve za računalništvo v oblaku, s katerimi stranke povečajo učinkovitost in produktivnost, znižajo stroške in zmanjšajo kompleksnost svojega IT-okolja.
Infrastruktura za računalništvo v oblaku - Piotr Pietrzak, IBM CEE
(10.00 – 10.30)
Računalništvo v oblaku je porajajoča se smernica na področju zagotavljanja storitev, ki ga podpirajo dobro znane tehnologije, kakršne so virtualizacija, dinamična delitev, avtomatizacija storitev itd. V tej razpravi bomo govorili o različnih modelih računalništva v oblaku ter o IBM-ovem tržnem položaju v okviru tega področja. Obravnavane bodo tudi tehnične zahteve in predpogoji z vidika infrastrukture, ki so potrebni za uspešno izgraditev popolnoma avtomatiziranega in izjemno obvladljivega oblaka, ki sam opravi procese optimizacije.
Najmočnejši strežnik Power7 in druge novosti (AIX7, PowerHA) – Tomaž Vincek, IBM Slovenija
(Smart Truck, 11.30 – 12.00)
Predstavitev bo prikazala nov, najmočnejši računalniški strežnik v družini tehnologije Power7 – IBM Power795. Sedemnajstega avgusta 2010 je IBM objavil nove strežniške sisteme, tako da lahko izbirate med različnimi strežniki, ki vsebujejo od štiri pa do 256 jeder. Predstavljena bo celotna družina strežnikov Power7 skupaj s pripadajočimi novostmi na področju sistemske programske opreme: operacijski sistem AIX7, PowerHA SystemMirror in PowerVM.
Opis rešitve namizja v oblaku – Štefan Idzig & Stane Pucelj, IBM Slovenija
(Smart A, 11.30 – 12.00)
Virtualizacija namizij postaja hitro prevladujoč način zagotavljanja namizij Windows poslovnim uporabnikom. Širitev virtualnih namizij na mobilne uporabnike prenosnikov zahteva prenosljivo lokalno rešitev za namizje, ki temelji na VM ter omogoča koristi centraliziranega upravljanja in zagotavljanja varnosti, pri tem pa izpolnjuje pričakovanja uporabnikov glede odlične izkušnje, mobilnosti in prilagodljivosti, kar vse uporabniki pričakujejo, ko gre za prenosne naprave. Ta pristop omogoča uporabnikom izvajanje več kot enega virtualnega namizja na enem prenosniku, kar je kot nalašč za podjetja, ki želijo vzdrževati varno poslovno namizje za vsakega uporabnika, pri tem pa zaposlenim še vedno omogočiti izvajanje njihovega osebnega namizja in aplikacij v isti napravi. Trenutne tehnologije za odjemalce, pri katerih se virtualna namizja izvajajo nad obstoječim operacijskim sistemom, tega niso omogočale.
Celovito upravljanje testiranja programske opreme – Aleš Koprivnikar, IBM Slovenija
(Smart B, 11.30 – 12.00)
Pomemben del razvoja in vzdrževanja programske opreme je zagotavljanje delovanja v okviru vnaprej zastavljenih ciljev. Ti cilji so lahko različne funkcionalne zahteve, ki jim mora aplikacija zadostovati, ali pa nefunkcionalne zahteve, ki navadno obsegajo odzivnost aplikacije ob določeni uporabniški obremenitvi, oziroma varnostne zahteve. Za zagotavljanje skladnosti novo razvitih ali že obstoječih aplikacij, ki jih za potrebe vzdrževanja spreminjamo, moramo izvajati testiranje. Tega delimo na več sklopov: testiranje funkcionalnosti, testiranje zmogljivosti in testiranje varnosti.
S testiranjem funkcionalnosti preverimo, ali naša aplikacija deluje, kot smo načrtovali pri analizi. Če želimo biti prepričani o pravilnem delovanju aplikacije, moramo preveriti delovanje celotne funkcionalnosti. To lahko pomeni ob velikih in kompleksnih aplikacijah velik vložek časa. Če so aplikacije novo razvite, je to seveda popolnoma upravičeno, toda kaj če pri že obstoječi aplikaciji naredimo le manjše spremembe? Večina funkcionalnosti je dobro preverjena, vendar ne moremo biti stoodstotno prepričani, da so imele spremembe nepričakovane stranske učinke. V tem primeru moramo vložiti veliko truda v preverjanje celotne aplikacije ali pa tvegati težave v poslovanju zaradi neodkritih napak. Tu lahko s pridom izkoristimo orodja, ki nam z avtomatizacijo testiranja lahko prihranijo ogromno časa in potencialne težave ob začetku uporabe spremenjene aplikacije.
Testiranje zmogljivosti je problematično, če moramo za to uporabiti veliko ljudi, ki dejansko uporabljajo aplikacijo, da bi zagotovili njeno delovanje ob določeni obremenitvi. Tudi ta vidik testiranja lahko avtomatiziramo. Uporabniške scenarije posnamemo in simuliramo le s peščico delovnih postaj. To pomeni, da lahko teste izvajamo z manjšimi stroški in veliko pogosteje.
Nato se srečamo z izzivom sledenja rezultatom testiranja. Kako na enem mestu zbrati vse teste in njihove rezultate, kako iz tega ustvarjati poročila, vse to s kar najmanjšim vložkom časa. Tudi za ta namen IBM Rational ponuja orodja, ki integrirajo celoten cikel testiranja na enem mestu in omogočajo sledenje napredku v realnem času ali ustvarjanje podrobnih poročil iz podatkov, zbranih v orodju.
S tem naborom rešitev IBM Rational lahko vidno izboljšate kakovost programske opreme, ki jo uporabljate, ob manjšem vložku časa testiranja.
Sodelovanje in pisarna v oblaku – Damjan Florjanič, IBM Slovenija
(Smart A, 12.10 – 12.40)
»LotusLive je zbirka storitev in rešitev za sodelovanje ter poslovno mreženje, zbirka, ki temelji na principu računalništva v oblaku in jo gosti programska oprema Lotus.
Vsakdanje delo v podjetju je postalo še preprostejše z integriranimi spletnimi storitvami za sodelovanje in družabnim mreženjem, ki jih prinaša LotusLive. Online sodelovanje ni bilo še nikoli pomembnejše. Z zbirko LotusLive lahko organizirate on-line sestanek, medsebojno delite velike datoteke, pošiljate elektronsko pošto, uporabljate takojšnje sporočanje in sodelujete s komer koli, kadar koli in kjer koli.
Če delate na daljavo, upravljate skupine na daljavo ali potrebujejo eno samo preprosto mesto, kjer bi združili kolege, vam LotusLive ponuja rešitev za sodelovanje, in vse to v varno oblikovanem okolju.
LotusLive zagotavlja osnovne storitve sodelovanja za poenostavitev in izboljšanje vaše dnevne interakcije s strankami, partnerji in sodelavci. Sodelujte z ljudmi ne glede na to, ali se nahajajo znotraj ali zunaj vaše organizacije, ter poenostavite in racionalizirajte komunikacije.
LotusLive vam pomaga združiti ljudi in informacije preprosto ter hitro v okolju, preprostem za uporabo in zasnovanem z varnostjo v mislih.«
Optimizacija in virtualizacija strežniške infrastrukture – Andrej Kocjančič, IBM Slovenija
(Smart A, 14.20 – 14.50)
Predavanje se osredinja na vse tisto, na kar mora uporabnik paziti pri izbiri DRC – IT-lokacije v smislu zagotavljanja neprekinjenega poslovanja oziroma delovanja IT-opreme.
Obravnavana so priporočila, ki jim mora ustrezati IT-prostor, npr. standard EN 1047-2, ki predpisuje nujne zahteve za pravilno delovanje IT-opreme itd.
Obravnavani so zaščitni ukrepi in oprema IT‑prostora zaradi obvladovanja realnih tveganj, kot so npr.
požari in poplave, potresi in porušitve strelovodna zaščita, prenapetostna zaščita EMC elektromagnetna zaščita, protivlomna zaščita, zaščita pred tatvino, zaščita pred terorizmom, zaščita pred vdori in razpadom računalniškega sistema, zaščita pred poslovnim vohunstvom ter povezavo varnostnih sistemov z nadzornim sistemom CNS za upravljanje DRC Centra.
Obravnavane so storitve, ki jih IBM zagotavlja na področju izgradnje podatkovnih centrov in zagotavljanja neprekinjenega poslovanja.
Obravnavane so izgradnje DRC-lokacije ali morda možnost najema visoko varnega sistemskega prostora in IT‑opreme ter komplementarnih storitev za zagotavljanje delovanja IT-opreme po principu 24/7.
Zbiranje, spremljanje in analiza varnostnih dogodkov v IT-sistemu – Sebastjan Štucl, IBM Slovenija
(Smart B, 14.20 – 14.50)
Upravljanje, nadzor in analiza zaključujejo celovit pristop k informacijski varnosti. Zaradi zagotavljanja skladnosti z zakonskimi predpisi, kompleksnosti informacijskih sistemov, raznolikosti komponent in veliko uporabnikov organizacija zelo težko ohranja pregled, nadzor in analizo učinkovitosti varnostnih ukrepov. Implementacija rešitev SIEM je trenutno najučinkovitejša in napredna rešitev za zbiranje in integracijo varnostnih dogodkov informacijske infrastrukture.
Spremljanje procesov in finančnih tokov v energetiki – Andrej Gorenjšček, IBM Slovenija
(Smart Truck, 15.00 – 15.30)
V energetiki je prišlo do velikih sprememb glede potrebnih informacij, ki omogočajo uspešnost energetskih podjetij. Če je bilo v preteklosti dovolj, da so se ključne informacije spremljale občasno, je zdaj nujno, da so na voljo v realnem času.
Rešitve, ki jih predstavljamo, so nastale na podlagi rešitev, ki smo jih razvili prav za podjetja v energetiki.
V predavanju bomo poljudno predstavili osnove za postavitev tovrstnih rešitev pa tudi že končane referenčne projekte po svetu.
Cilj predavanja je prikazati nove ideje za integracijo in spremljanje za energetiko ključnih informacij na nadgradnji obstoječih, v podjetjih že prisotnih rešitev.
Obdelovanje dogodkov in IBM Websphere Business Events – Janez Ciringer, IBM Slovenija
(Smart A, 15.00 - 15.30)
Hitro sprejemanje pravilnih odločitev je odgovor izzivom, s katerimi se srečujemo na vseh ravneh. Tehnologija obravnave (kompleksnih) dogodkov pomaga poslovnim uporabnikom sprejemati takšne odločitve. V predavanju bomo predstavili izvor in namen sistemov za obravnavanje in obdelavo dogodkov, funkcionalnosti in arhitekturne sestave takih sistemov ter njihov odnos z že obstoječimi sistemi. Pokazali bomo značilna področja uporabe, poslovno vrednost ter načela in pristope pri uvajanju sistemov za obdelavo dogodkov.
IBM Websphere Business Events je orodje za uspešno vzpostavitev sistema za obdelovanje dogodkov. Napreden grafični vmesnik omogoča poslovnim uporabnikom, specialistom posameznega področja, preprosto izdelavo in uporabo dogodkovnih aplikacij.
Zaključili bomo s pregledom nadaljnjih smeri razvoja takšnih sistemov in odprtih arhitekturnih dilem, ki jih takšni sistemi prinašajo.
